Točno sedaj bi bila zelo vesela, če bi bili sveži orehi na voljo, pa žal zorijo komaj oktobra. Ne vem, zakaj so mi takšni najboljši vedno. Še manj mi pa ni jasno, zakaj mi sveži orehi najbolj dišijo poleti, ko jih ne morem nikjer dobiti. Včasih res ne razumem svojega okusa, ki je izredno nepredvidljiv. Mislim, da se bom morala sprijazniti kar z navadnimi orehi, ker je to edino, kar lahko dobim, saj ta trenutek nobeni oreščki ne zorijo nikjer.
Ko sem bila v trgovini, sem videla nešteto oreškov, pa ker vem, da niso sveži, nisem vedela, ali naj sploh kupim kaj. Naredila sem še en krog po trgovini, preverim čer se res kupila vse. Potem sem se pa odločila, da bodo kar orehi in indijski oreški pristali v moji košarici in bodo šli z mano domov. Vem, da niso sveži, ampak nimam druge kakor, da se sprijaznim s tem. Bolje to, kot pa da čakam, do oktobra in do takrat ne jem oreščkov. Morda bi bili zmleti boljši kakor pa takšni, kaj pa vem.
Prišla sem domov in najprej načela indijske oreščke, nato so se jim pridružili orehi in kozarec sadnega soka. Ko sem imela vseh oreškov dovolj, sem počakala dobro uro in potem naredila trening. Ugotovila sem, da mi najbolj ustreza, da si pojem nekaj oreškov pred treningom in potem takoj po treningu spijem proteine. Zakaj mi tako najbolj ustreza, res ne vem, vem le to, da je tako najboljše zame.
Po treningu nisem bila najbolj vesela, ker sem imela doma le konopljine proteine. Čakam namreč dostavo proteinov, ki jih dobim jutri, do takrat se moram pa sprijazniti s temi. Kar je v resnici še slabše kot, to, da orehi niso sveži. Vseeno so pa tudi ti orehi zelo okusni, tako, da se ne pritožujem, če sem popolnoma iskrena.