Odmaševanje odtoka v pet zvezdničnem hotelu

Prepričana sem, da razumete o čem ogovorim. Že tako težko pričakovane poletne počitnice si zagotovo vsi želimo preživeti brez kakršnega koli zapleta in nepotrebne drame. Da bi se temu še posebej izognila sem si letos privoščila letovanje v pet zvezdničnem butičnem hotelu, kjer vam na pamet zagotovo ne pride odmaševanje odtoka, popravljanje kljuke na vratih, itd. Da me bo doletelo kaj takega, si nisem predstavljala niti v sanjah.

Že ob prihodu v sobo me je zmotil nekoliko neprijeten vonj iz kopalnice a mu nisem hotela nameniti preveč pozornosti. Hitro sem razpakirala vso prtljago, se preoblekla in imela namen popoldne preživeti ob bazenu, kjer bi se nastavljala toplim sončnim žarkom. Scenarij v moji glavi je bil sicer več kot odličen, realno stanje pa je bilo popolnoma drugačno. Prepričana sem, da na moji listi aktivnosti ni pisalo odmaševanje odtoka na počitnicah, zato me je to še toliko bolj znerviralo. Vonjave iz odtočne cevi v kopalnici so bile vedno hujše, zato sem poklicala na recepcijo in kot bi trenil se je pred mojimi vrati hotelske sobe pojavil vodovodar, da bi čim prej rešil težavo. Verjetno se sprašujete, zakaj se mi je tako mudilo rešiti težavo, ko pa sem se komaj nastanila v sobi in imam pred seboj še toliko dni uživanja. Verjamem, da bi tudi vi pohiteli z reševanjem zapleta, če bi vedeli, da vas v naslednjih dneh čaka slabo vreme in bo uživanje sončnih dni le še neuresničljiva želja. Dolgotrajno odmaševanje odtoka me je vedno bolj jezilo in spravljalo v slabo voljo, kar je opazil tudi  vodovodar. Ko sem že mislila, da je odmaševanje odtoka in z njim povezana težava zaključena, se je izkazalo, da tudi vrata moje hotelske sobe potrebujejo popravilo. Ob poslavljanju in zahvaljevanju prijaznemu osebju, ki mi je ponudilo pomoč ter me tako rešilo zadrege, mi je v rokah ostala še kljuka. Težavi kot sta odmaševanje odtoka ter popravljanje kljuke pa sta bili samo uvod v to, kar me je čakalo še naslednje dni.  Kaj točno se je dogajalo pa  prepuščam vaši domišljiji.

Fiksni zobni aparat je popravil moj napačni ugriz

Ko sem bil majhen, mi nihče ni povedal, da je moj ugriz nepravilen in da bi potreboval fiksni zobni aparat, kar sem bil kot odrasel, moram priznati šokiran, ko sem se tega zavedal. Saj veste, vsi otroci se bojijo zobozdravnika, le peščica je takšnih, ko se ne bojijo, a to vsekakor ni izgovor, da jaz ne bi potreboval fiksni zobni aparat že kot otrok. 

Ko sem odrasel in sem se preselil na drug konec Slovenije, sem si počasi tudi tam uredil zobozdravnika. No, šele takrat sem jaz spoznal, kaj pomeni dober zobozdravnik, ki si zate vzame čas. Že na prvem pregledu, ko je pogledal moje zobovje mi je rekel, kako to, da ima spodnjo čeljust tako naprej in če nikoli nisem nosil fiksni zobni aparat? Bil sem šokiran, da me je to vprašal, kajti pravzaprav mu nisem znal odgovoriti, rekel sem mu samo, da mi do sedaj tega ni niti en zobozdravnik svetoval. Ko pa sem zapustil ordinacijo, pa sem sam premleval, kako to, da res spodnje čeljusti nisem zdravil. Poklical sem svojo mamo in jo vprašal, zakaj jaz nisem nikoli nosil fiksni zobni aparat, ona je bila  presenečena, da jo to sprašujem in rekla, da me nikoli niso gledali tako, da bi jaz imel spodnjo čeljust naprej. Sam pa se tega še kako zavedam, ker so me nekateri zafrkavali, ko sem bil otrok. A seveda nisem vedel, da bi mi to lahko popravil fiksni zobni aparat, ker nisem o tem niti premišljeval, saj sem se naslanjal na starše. 

Tako sem se sedaj končno dogovoril za slikanje in ortodonta, da mi pogleda moje zobovje in čeljust in da se vidi, kaj bi se lahko naredilo. Seveda bom nosil fiksni zobni aparat, če bo to potrebno, to sploh ni vprašanje. Edino, malo mi bo neprijetno, ker ga bom nosil šele sedaj, ko sem že odrasel.

Danes je na trgu lepo, moderno spodnje perilo tudi za moške

Veliko je moških, ki za spodnje perilo ne želijo zapraviti veliko denarja, ker se jim zdi brez pomena. A še zdaleč ni tako, me ženske na to gledamo čisto drugače, če vidimo moškega, ki ima lepo spodnje perilo, ali pa moškega, ki na to ne da nič.

Moj mož je bil eden izmed tistih, ki na spodnje perilo ni dal nič. Mogoče sem se narobe izrazila, enostavno je vedno oblekel tisto perilo, ki je pač bilo v omari, nikoli pa se ni potrudil, da bi sam šel v trgovino in si kupil kakšne lep komplet spodnjega perila. Ko sem malo premišljevala in upala, da se bo to zgodilo, sem ugotovila, da me to vedno bolj moti in da on ne bo naredil nič. Tako sem si rekla, da lahko situacijo rešim sama tako, da enostavno jaz poskrbim za to, da bo v omari imel lepo spodnje perilo, ker mu ga bom kupila jaz. 

Šla sem v trgovino, kjer sem vedela, da imajo pestro izbiro lepega moškega spodnjega perila, da je to perilo kvalitetno in modno. Tako sem mu kupila kar 10 novih kosov in ko sem prišla domov, sem mu vso staro spodnje perilo vrgla stran. Prav čakala sem, da se gre zvečer stuširat in kaj bo rekel. 

Ko je on prišel iz kopalnice je bilo videti čisto nekaj drugega, kot pa do sedaj. Naj mi še nekdo reče, da moško spodnje perilo ni pomembno, pa še kako je, samo nekateri moški se tega ne zavedajo. Škoda, ker so z lepšim spodnjim perilom privlačnejši, bolj seksi in to je kar pomembno, da te moški še bolj pritegne. Jaz sem tokrat sama poskrbela za moško spodnje perilo, kar pa v prihodnosti ne bom več, upam pa, da sem mu dala misliti, da bo sedaj tudi on kdaj šel kupit novo perilo zase in zame.

Tende, ki jih imajo stanovalci blokov ali večstanovanjskih hiš

Vsi vemo, kako prav nam pridejo tende na balkonih, ko želimo v senci pojesti kosilo, ali pa spiti svojo najljubšo kavo. Če imamo balkon na sončni strani, ki je neprestano obsijan z soncem, nam sedenje na takem balkonu paše samo nekaj minut, potem pa bi imeli raje resno in tende so idealna rešitev za to.

V našem bloku imajo skoraj vsi tende, če malo pogledam naokoli so te tende vse cenovno ugodne, prav vidi se, da ljudje hočejo le senco, sploh ji ni pomemben videz, več jim pomeni praktična, kot pa moderna tenda. Vse lepo in prav, če jaz nebi imel pod seboj soseda, ki je hudoben, nespoštljiv do vseh v bloku, a nastradam jaz, ker živim nad njim. Tako se prav bojim njegove tende, ker vem, da če bo kaj narobe z njo, bom kriv jaz. Z ženo sva se odločila, da na balkonu ne bova imela rož, prav zaradi njega, ker sva vedela, da bi se vsak dan pritoževal. 

Pa še ni dal mira, glede njegove tende, kajti bil je neprestano doma in samo poslušal, če bi kaj priletelo. Moja žena pa je en dan pometala balkon in čudež bi bil, da noben kamenček ali list ne bi padel iz balkona na njegovo tendo. Seveda je on to slišal in se takoj začel pritoževati. Na koncu je prišlo tako daleč, da je rekel točno to, kar sva se z ženo bala, da bo verjetno hotel denar na novo tendo, ker bova midva kriva, da je poškodovana. 

Pride trenutek, ko ima človek dosti in jaz sem tokrat imel dosti njegove tende, šel sem do njega in nisem mogel ostati miren, nadrl sem ga, da naj končno že vsem skupaj da mir in naj nas pusti pri miru, da njegove nove tende ne bom plačal jaz, pa če gre na vrhovno sodišče. Od takrat naprej imam mir. 

Kako pomembna je pitna voda v našem življenju in koliko jo spijemo

Veliko se govori, kako zdrava je pitna voda in da jo je potrebno kar nekaj spiti čez dan. Ste tudi vi eni izmed teh, ko spijete premalo vode, ker vas preganja delo in potem na vodo pozabite? Jaz sem ena izmed tistih, ko sem spila zelo malo vode na dan, zvečer pa me je pogosto bolela glava, prav zaradi tega, zato sem se odločila, ker vem, kako pomembna je pitna voda, da bom poskrbela in bom pozorna, da spijem več vode na dan. 

Tako sem si zjutraj v steklenico natočila vodo in jo dala na mizo, tako da sem jo vedno opazila, ko sem šla mimo, v službo pa sem si tudi prinesla steklenico vode, ker prej sem se vstajala in hodila v našo malo kuhinjo pit, a ker mi telefoni tako pogosto zvonijo, sem tudi na to pozabila. Moji glavoboli so me pripeljali do tega, kako pomembna je pitna voda in zato sem se sedaj resnično trudim, da je spijem dovolj. 

Prav zanimivo mi je, da sedaj, ko je pitna voda na moji pisalni mizi, da sedaj pa jo pijem po požirkih in moram priznati ,da mi to prav paše, seveda moram tudi malo bolj pogosto na stranišče, a to ni noben problem, še vedno je boljše piti vodo in hoditi na stranišče, kot pa piti premalo vode.

Vsak bi moral spiti kar nekaj tekočine na dan, to je bistvenega pomena za njegovo zdravje, lahko si točno pogledate, koliko vode morate spiti, ker je določeno glede na vašo težo in vašo aktivnost. Sama spijem 3 litre in pol, pitna voda mi odgovarja, ne potrebujem okusa vode, pijem navadno vodo, ki mi najbolj paše, tako moje telo ni dehidrirano. Mi imamo srečo, da je pri nas dobra pitna voda in lahko smo hvaležni za to. 

Opornica za roko je bila za mojega otroka nekaj najhujšega

Vsi vam, ko imate majhne otroke govorijo, pustite jih naj se igrajo in gibajo, ker tako razvijao motorične sposobnosti. Sama sem bila mama, ki jo je bilo neprestano strah za sina in sem velikokrat na dan ponovila, naj pazi, vendar nisem mogla iz svoje kože, dokler se ni poškodoval in opornica za roko je bila obvezna, da jo je nosil.

Takrat sem videla, če še tako pazim, se moj otrok lahko poškoduje in začela sem vse manj govoriti, naj pazi, takrat si je poškodoval roko, vendar ne tako močno, da bi prišlo do zloma, vseeno pa je bila opornica za roko obvezna. Kako težko je bilo takrat nositi opornico in ga prepričati, da jo mora nositi.

Sprva nismo vedeli, ali naj sploh hodi v šolo ali naj ga raje pustimo doma, kajti vedeli smo, da ga bo opornica za roko ovirala v šoli. Vseeno smo se z učitelji dogovorili, da bo hodil v šolo, če pa kaj ne bo mogel narediti, mu bodo pomagali, kar pa se tiče športne vzgoje, pa je bil opravičen. 

Kako se je vedno kregal name, da opornice za roko ne bo nosil, ker mu ni všeč in da zaradi nje ne more ničesar delati in da mu opornica za roko še kako smeta v šoli, ker se ne more z vrstniki igrati. 

Takrat sem spoznala, da ga še tako lahko čuvam, pa se bo slej ko prej poškodoval, zdaj je bila samo opornica za roko, drugič pa bo lahko še kakšna hujša poškodba. Naučila sem se, da nisem več tako močno pazila na vsak njegov korak, on pa je postal veliko bolj samozavestni fant. Kmalu je bila opornica za roko zgodovina, on pa je postajal vse bolj samozavesten v sebe, jaz pa sem kdaj tudi gledala stran, ko se je igral in ga nisem več imela skoz na očeh.

Dobri pohodni čevlji

Moj oče je že nekaj časa nazaj govoril, da bi si rad kupil nizke čevlje za v planine, ker ima samo visoke in ker ne bo več hodil po tako visokih hribih, bi rad da so njegovi pohodni čevlji nizki. Redko se je sam odpeljal kam, po navadi sem ga vedno peljala jaz in ker sem tokrat imela ravno eno opravilo v mestu, sem mu rekla, če gre z menoj, da greva skupaj pogledat, če bi bili kateri pohodni čevlji za njega.

Bil je še kako vesel, da sem se spomnila nanj, kajti potreboval je pozornost, srečen je bil, če smo ga pogosto obiskali, če smo ga poklicali, tako kot verjetno vsak starš. On je bil poseben, veliko je bil doma, užival je v svoji naravi, imel je svoj velik vrt in sadovnjak, ki ga je obdeloval čez teden, za vikende pa je rad šel na kratke pohode. Prav zato bi mu pohodni čevlji prišli prav.

Prvo sva šla v eno veliko športno trgovino, ker je imela popuste in bila sem prepričana, da mu bodo kateri pohodni čevlji odgovarjali, pa sem se motila, nobeni mu niso bili niti všeč, tako sem se spomnila ene manjše slovenske trgovine z obutvijo, vedela sem, da so njihovi pohodni čevlji kvalitetni, tako sva šla tja. Ni trajalo niti 5 minut, ko je našel ene in jih probal. Bili so kot uliti zanj, tudi njemu so odgovarjali in tako si jih je privoščil. 

Tako vesel je šel domov in ko je prišel vikend in je šel v planine, me je poklical, da mi je povedal, da so mu pohodni čevlji super in da v njih super hodi. To je moj oče, poln ljubezni in pozornosti, rad ima družbo, še raje pa ti kaj iz njegovega vrta tudi podari. Od njega boš vedno šel z polno košaro dobrot, jaz pa sem zadovoljna, če mu kdaj lahko kako vrnem, kaj vse naredi zame, tokrat so to bili pohodni čevlji, ki si jih je želel.

Ne vem kateri eyeliner si naj kupim

Ker nisem vešča kozmetike in za make up mojih oči uporabljam le maskaro, sem si zaželela eyeliner cena pa je tista, ki se bom odločila, katerega bom kupila. Odločala sem se med tremi eyelinerji:

  • Barvica,
  • gel
  • tekoč.

Resnično je težko izbrati, če tega ne uporabljaš, nekako mi je bilo jasno, da si bom z barvico najlažje naredila črto, kajti nisem imela pojma kašna črta na moje oči sploh paše. Zato sem si kupila barvico eyeliner cena pa je bila ugodna in misija nemogoče se je začela.

Kako sem bila vesela, da sem si kupila barvico, ko sem poskušala narisati črto nad mojo veko, po kakšnih desetih poskusih mi je nekako črta uspela, pač klasična črta, to pa še ni pomenilo, da mi ta črta sploh paše na oči. Tako sem vadila črto vsak dan in eyeliner svinčnik mi je postal vedno bolj domač. Zato sem si šla kupit tekoči eyeliner cena pa je bila nekoliko dražja, ker sem pač izbrala cenejšega. Pa se je ponovno začelo učenje. Kajti svinčnik in tekoči eyeliner si nista čisto nič podobna, ko jih je potrebno uporabiti. Pa sem po parih dneh uspela. 

Tako sem tudi ugotovila, katera črta z eyelinerjem se mi najboljše poda k mojim očem in moj make up je bil prelep. Sama sem bila ponosna na tekoči eyeliner in ne bi ga zamenjala več za svinčnik.

Res pa je, sploh nisem še nikoli uporabila gel eyeliner cena pa je bila podobna tekočemu, vendar je moj videz oči z tekočim čisto prekrasen. 

Je pa res kar pravijo, da oči mazati z eyelinerjem ni kar tako, morate posvetiti kar nekaj časa, da vam risanje črte pride v navado, ko pa jo enkrat osvojite, pa vam nikoli ne bo delala več težav in svoj make up oči boste naredile zjutraj pred ogledalom za malo malco.

 

Plastika ali steklo

Vsak človek bi rad živel zdravo, ne zavedamo pa se, kako hitro nekaj uporabimo, ko nam škoduje, tako nam lahko škoduje plastika, če je ne uporabljamo pravilno. Recimo če natočimo vročo kavo v plastični kozarec, pa naj bo kava še tako zdrava, ne naredimo dobro, ker plastika ni zdrava, da v njo nalijemo vrelo tekočino.

Sama vem, da plastika ni ravno zdrava, a jaz sam sveta ne bom rešila, vsi bi se mogli zavedati, da plastika ni naša prihodnost in začeli ta material nadomeščati z drugim. Kako hitro lahko to storimo. Na primer da ne gremo po plastično steklenico navadne vode, ko gremo v hribe ampak doma vzamemo stekleno steklenico v katero nalijemo vodo. Steklenico lahko tako večkrat uporabimo, plastika, kot je steklenica iz nje, pa jo hitro zavržemo in s tem onesnažujemo okolje in ne škodujemo samo sebi tudi drugim.

Mene osebno plastika ne moti, vidim pa kaj se dogaja po svetu, kako je plastika nevarna in kako počasi onesnažuje naše okolje. Mi živimo v zlati državi in tega bi se mogli zavedati. Mene ne mika noben dopust izven naše države, ker imamo res prekrasne kraje, ki jih z veseljem obiskujem, naša prehrana je super, lahko rečem, da pakiranje hrane ni tak problem, kot je recimo drugod po svetu, ko je plastika prevladala in večina hrane zapakirane v plastiko. Sama takšne hrane ne kupujem, vedno gledam, da je hrana pakirana v zdravo embalažo, kajti še kaka dobro vem, da vpliva na naše zdravje.

Steklo imam raje, saj je bolj zdravo, z dedkom ko sva hodila v hribe, nikoli ni pomislil, da bi vodo nalil v plastično steklenico, vedno je vodo nalil v stekleno steklenico, takrat mi še ni bilo jasno, kajti plastika je lažja od steklenice in bi bilo logično, da vzame plastično, danes vem, zakaj je dočakal toliko let, ker je vedel kaj je zdravo in kaj ne.

Utrujenost, ki ni minila in sladkorna bolezen

Sama sem bila kar zadovoljna, ko sme se pogledala pri srednjih letih v ogledalo, všeč sem si bila, kako sem izlegala, kar nekaj časa pa sem vseeno bila zelo utrujena in brez moči, če bi takrat vedela, da je to lahko sladkorna bolezen, bi že zdavnaj obiskala zdravnika. Tako pa sem to pripisovala mojim letom, da je to normalno, da se staram in da ne morem imeti več toliko energije, kot sem jo imela včasih.

S tem sem živela dolgo, dokler nisem bila za vsako figo bolna, kot da se mi je odpornost porušila, kilogrami so se topili, čeprav sem jedla še več, kot pred leti in vedela sem da nekaj ne štima, da je sladkorna bolezen, sem pomislila, vendar si nisem hotela priznati, ker v naši družini nihče nima te bolezni. 

Tako sem le odšla k zdravniku, ko se je moja utrujenost povečala že zaradi padca odpornosti. Vsak zdravnik, ki ne ve, kaj se z vami dogaja, te da na odvzem krvi in po sliki vidi, kaj bi lahko bil vzrok. Pri meni je izvid pokazal, da je sladkorna bolezen in da jo potrebno zdraviti.

Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem to sprejela, potem sem se začela tolažiti, da sem lahko srečna, da je sladkorna bolezen in da ni nekaj hujšega. Tako da sem se kar nekaj časa vrtela v krogu z mešanimi občutki. Ko sem vse to sprejela, pa se je začela borba sama z seboj. Spremenila sem prehranske navade, začela sem se ukvarjati z športom. Tako sem začela trikrat na teden teči, dvakrat telovaditi, ker sem verjela vase, da me sladkorna bolezen ne bo dotolkla. Začela sem se počutiti dobro in vedela sem da sem na pravi poti. Obisk zdravnika je bil nujen, da sem se začela zdraviti in spremenila vse, kar je bilo narobe glede mojega zdravja. Velikokrat nas bolezen preseneti kot je mene sladkorna bolezen in takrat je čas, da pravilno odreagiramo.