Miš

Eno jutro sem se prebudila prej, ko vsi drugi. Tako sem si skuhala kavo in jo v tišini pila, da ne bi koga prebudila. Kar naenkrat pa sem slišala, da nekaj pri kaminu ropota. Ko sem poslušala malo boljše, sem takoj vedela, da gre za miš. Kako imamo lahko v hiši miš? Res mi je bil grozen občutek, ker sem vedela, kakšno škodo lahko naredi. Še bolj pa me je skrbelo, kako bom miš dobila iz hiše. 

Čisto po tiho sem šla prebudit moža in mu povedat, da je v hiši miš. Tudi mož je bil jezen, ker ni vedel, kako bova sedaj miš ujela. No, pa se je začelo. Ko sem odmaknila škatlo, je miš zbežala na hodnik in po hodniku v otroško sobo. Seveda sem vsa panična letela do otroške sobe in prebudila otroke, naj gredo iz sobe, ker morava z očetom ujeti miš. Otrokom je bilo lovljenje miši zelo zanimivo, tako sta tudi onadva hotela iskati miš.

Ko sta šla iz sobe, pa sem jaz zaprla vrata, mož je bil v otroški sobi in naenkrat odprl vrata in kričal, da je miš padla v škatlo. Škatlo je držal v roki in tekel proti vhodnim vratom. Takoj sem vedela, da potrebuje pomoč, tako sem tudi jaz tekla proti vratom, da mu jih odprem. Vrgel je škatlo na travo in miška je lepo zbežala iz škatle v naravo. Lahko rečem, da smo imeli res srečo, kajti ne vem, kako bi drugače ulovili miš. Sedaj sem bolj pozorna na zapiranje vrat, ker imamo pritlično hišo in očitno pridejo skozi vhodna vrata. Ne želim si več loviti miši v svoji hiši.