Dobri pohodni čevlji

Moj oče je že nekaj časa nazaj govoril, da bi si rad kupil nizke čevlje za v planine, ker ima samo visoke in ker ne bo več hodil po tako visokih hribih, bi rad da so njegovi pohodni čevlji nizki. Redko se je sam odpeljal kam, po navadi sem ga vedno peljala jaz in ker sem tokrat imela ravno eno opravilo v mestu, sem mu rekla, če gre z menoj, da greva skupaj pogledat, če bi bili kateri pohodni čevlji za njega.

Bil je še kako vesel, da sem se spomnila nanj, kajti potreboval je pozornost, srečen je bil, če smo ga pogosto obiskali, če smo ga poklicali, tako kot verjetno vsak starš. On je bil poseben, veliko je bil doma, užival je v svoji naravi, imel je svoj velik vrt in sadovnjak, ki ga je obdeloval čez teden, za vikende pa je rad šel na kratke pohode. Prav zato bi mu pohodni čevlji prišli prav.

Prvo sva šla v eno veliko športno trgovino, ker je imela popuste in bila sem prepričana, da mu bodo kateri pohodni čevlji odgovarjali, pa sem se motila, nobeni mu niso bili niti všeč, tako sem se spomnila ene manjše slovenske trgovine z obutvijo, vedela sem, da so njihovi pohodni čevlji kvalitetni, tako sva šla tja. Ni trajalo niti 5 minut, ko je našel ene in jih probal. Bili so kot uliti zanj, tudi njemu so odgovarjali in tako si jih je privoščil. 

Tako vesel je šel domov in ko je prišel vikend in je šel v planine, me je poklical, da mi je povedal, da so mu pohodni čevlji super in da v njih super hodi. To je moj oče, poln ljubezni in pozornosti, rad ima družbo, še raje pa ti kaj iz njegovega vrta tudi podari. Od njega boš vedno šel z polno košaro dobrot, jaz pa sem zadovoljna, če mu kdaj lahko kako vrnem, kaj vse naredi zame, tokrat so to bili pohodni čevlji, ki si jih je želel.

Ne vem kateri eyeliner si naj kupim

Ker nisem vešča kozmetike in za make up mojih oči uporabljam le maskaro, sem si zaželela eyeliner cena pa je tista, ki se bom odločila, katerega bom kupila. Odločala sem se med tremi eyelinerji:

  • Barvica,
  • gel
  • tekoč.

Resnično je težko izbrati, če tega ne uporabljaš, nekako mi je bilo jasno, da si bom z barvico najlažje naredila črto, kajti nisem imela pojma kašna črta na moje oči sploh paše. Zato sem si kupila barvico eyeliner cena pa je bila ugodna in misija nemogoče se je začela.

Kako sem bila vesela, da sem si kupila barvico, ko sem poskušala narisati črto nad mojo veko, po kakšnih desetih poskusih mi je nekako črta uspela, pač klasična črta, to pa še ni pomenilo, da mi ta črta sploh paše na oči. Tako sem vadila črto vsak dan in eyeliner svinčnik mi je postal vedno bolj domač. Zato sem si šla kupit tekoči eyeliner cena pa je bila nekoliko dražja, ker sem pač izbrala cenejšega. Pa se je ponovno začelo učenje. Kajti svinčnik in tekoči eyeliner si nista čisto nič podobna, ko jih je potrebno uporabiti. Pa sem po parih dneh uspela. 

Tako sem tudi ugotovila, katera črta z eyelinerjem se mi najboljše poda k mojim očem in moj make up je bil prelep. Sama sem bila ponosna na tekoči eyeliner in ne bi ga zamenjala več za svinčnik.

Res pa je, sploh nisem še nikoli uporabila gel eyeliner cena pa je bila podobna tekočemu, vendar je moj videz oči z tekočim čisto prekrasen. 

Je pa res kar pravijo, da oči mazati z eyelinerjem ni kar tako, morate posvetiti kar nekaj časa, da vam risanje črte pride v navado, ko pa jo enkrat osvojite, pa vam nikoli ne bo delala več težav in svoj make up oči boste naredile zjutraj pred ogledalom za malo malco.

 

Plastika ali steklo

Vsak človek bi rad živel zdravo, ne zavedamo pa se, kako hitro nekaj uporabimo, ko nam škoduje, tako nam lahko škoduje plastika, če je ne uporabljamo pravilno. Recimo če natočimo vročo kavo v plastični kozarec, pa naj bo kava še tako zdrava, ne naredimo dobro, ker plastika ni zdrava, da v njo nalijemo vrelo tekočino.

Sama vem, da plastika ni ravno zdrava, a jaz sam sveta ne bom rešila, vsi bi se mogli zavedati, da plastika ni naša prihodnost in začeli ta material nadomeščati z drugim. Kako hitro lahko to storimo. Na primer da ne gremo po plastično steklenico navadne vode, ko gremo v hribe ampak doma vzamemo stekleno steklenico v katero nalijemo vodo. Steklenico lahko tako večkrat uporabimo, plastika, kot je steklenica iz nje, pa jo hitro zavržemo in s tem onesnažujemo okolje in ne škodujemo samo sebi tudi drugim.

Mene osebno plastika ne moti, vidim pa kaj se dogaja po svetu, kako je plastika nevarna in kako počasi onesnažuje naše okolje. Mi živimo v zlati državi in tega bi se mogli zavedati. Mene ne mika noben dopust izven naše države, ker imamo res prekrasne kraje, ki jih z veseljem obiskujem, naša prehrana je super, lahko rečem, da pakiranje hrane ni tak problem, kot je recimo drugod po svetu, ko je plastika prevladala in večina hrane zapakirane v plastiko. Sama takšne hrane ne kupujem, vedno gledam, da je hrana pakirana v zdravo embalažo, kajti še kaka dobro vem, da vpliva na naše zdravje.

Steklo imam raje, saj je bolj zdravo, z dedkom ko sva hodila v hribe, nikoli ni pomislil, da bi vodo nalil v plastično steklenico, vedno je vodo nalil v stekleno steklenico, takrat mi še ni bilo jasno, kajti plastika je lažja od steklenice in bi bilo logično, da vzame plastično, danes vem, zakaj je dočakal toliko let, ker je vedel kaj je zdravo in kaj ne.

Utrujenost, ki ni minila in sladkorna bolezen

Sama sem bila kar zadovoljna, ko sme se pogledala pri srednjih letih v ogledalo, všeč sem si bila, kako sem izlegala, kar nekaj časa pa sem vseeno bila zelo utrujena in brez moči, če bi takrat vedela, da je to lahko sladkorna bolezen, bi že zdavnaj obiskala zdravnika. Tako pa sem to pripisovala mojim letom, da je to normalno, da se staram in da ne morem imeti več toliko energije, kot sem jo imela včasih.

S tem sem živela dolgo, dokler nisem bila za vsako figo bolna, kot da se mi je odpornost porušila, kilogrami so se topili, čeprav sem jedla še več, kot pred leti in vedela sem da nekaj ne štima, da je sladkorna bolezen, sem pomislila, vendar si nisem hotela priznati, ker v naši družini nihče nima te bolezni. 

Tako sem le odšla k zdravniku, ko se je moja utrujenost povečala že zaradi padca odpornosti. Vsak zdravnik, ki ne ve, kaj se z vami dogaja, te da na odvzem krvi in po sliki vidi, kaj bi lahko bil vzrok. Pri meni je izvid pokazal, da je sladkorna bolezen in da jo potrebno zdraviti.

Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem to sprejela, potem sem se začela tolažiti, da sem lahko srečna, da je sladkorna bolezen in da ni nekaj hujšega. Tako da sem se kar nekaj časa vrtela v krogu z mešanimi občutki. Ko sem vse to sprejela, pa se je začela borba sama z seboj. Spremenila sem prehranske navade, začela sem se ukvarjati z športom. Tako sem začela trikrat na teden teči, dvakrat telovaditi, ker sem verjela vase, da me sladkorna bolezen ne bo dotolkla. Začela sem se počutiti dobro in vedela sem da sem na pravi poti. Obisk zdravnika je bil nujen, da sem se začela zdraviti in spremenila vse, kar je bilo narobe glede mojega zdravja. Velikokrat nas bolezen preseneti kot je mene sladkorna bolezen in takrat je čas, da pravilno odreagiramo.

 

Kako zelo praktična je šolska torba na kolesih

Dokler nisem na lastne oči videla fanta, kako prav mu je prišla šolska torba na kolesih, nisem verjela, da si jo otroci sploh želijo in da jo sploh kdo uporablja. Pa sem se pošteno zmotila, glede praktičnosti. Ravno sem sedela v telovadnici, ko se je mimo peljal šolar, pogled mi je ušel, ker sem želela videti s čim se ta šolar pelje iz šole in ne boste verjeli, kako lepo ga je bilo videti.

On se je peljal kar hitro in vse skupaj sploh ni izgledalo naporno, prav na lahko je z eno nogo porival rolko. Ampak torba je bila na rolki in videla sem, da je to šolska torba na kolesih. Kako praktično, sem si takrat rekla. Fant enostavno uživa v vožnji, doma bo veliko prej, kot če bi šel peš in še torbe nima na ramenih, vendar deska poskrbi za njeno težo. Perfektna torba za šolarje iz mesta.

Od takrat, ko sem videla kako je šolska torba na kolesih praktična, sem spremenila mišljenje, ker sem vedno mislila, da je to še ena prodajna muha in da je vse skupaj za šolarja predvsem nepraktično. 

Seveda sem pomislila, kako se šolska torba na kolesih odnese v šoli. A kaj hitro mi je dalo misliti, da šolarji resnično ne nosijo veliko šolske torbe po hodnikih in zato tudi šolska torba na kolesih ni problem.

Toliko ko sem imela za povedati o nepraktičnosti torbe na kolesih, sem z tem fantom, ki sem ga videla, kako hitro in preprosto se pelje domov spremenila mišljenje. Zdaj vem, da je šolska torba na kolesih še kako praktična, saj te:

  • Razbremeni teže na hrbtu, ker je torba spredaj na deski,
  • Z njo si hitreje na cilju
  • Se ne utrudiš.

Lahko le rečem, da je šolska torba na kolesih zakon in da bi jih otroci le imeli vse pogosteje, ker je resnično praktična in zelo funkcionalna.

Kuhinje za diabetike

Lahko smo srečni, če smo zdravi in lahko jemo kar nam srce poželi in ne potrebujemo imeti kuhinje, v kateri je striktno izbrana hrana in v njej se ne najde ničesar kar ne smemo uživati. Ja pri  diabetesu je drugače. Tukaj morajo ljudje še kako paziti kaj jedo in koliko pojedo. Res je, da lahko že z pravilnim življenjskim slogom in s tem zmanjšanjem telesne teže, že pripomoremo, da se krvni sladkor lepo uravna. Ko pa temu ni tako pa moramo še kako skrbno načrtovati živila in kuhinje morajo imeti izdelke po njihovem glikemičnem vplivu. Veliko diabetikov pa ima tako imenovani metabolni sidrom. To pa pomeni, da ima oseba bolnik, hkrati z sladkorjem še zraven povišan krvni tlak in maščobe.

Če je to res potem veste, kako so prilagojene kuhinje za njih. Resnično ti ljudje morajo paziti na svojo prehrano, saj se jim bo zdravje bistveno poslabšalo, če ne bodo upoštevali prehrane.

Tako imajo diabetiki kuhinje opremljene z živili, ki jih lahko jedo. Že sam zdravnik, jim da navodila, tako da ne potrebuje bolnik sam raziskovati, kaj lahko je in kaj ne. Bolj je pomembno, da se le tega drži in svoje kuhinje ne založi z izdelki, ki vsebujejo sladkor.

Dobro pa je, da se te osebe tudi gibljejo. Da si poiščejo en šport v katerem bodo uživale in tako bodo lažje šle skozi dan, da ne bodo imele v mislih skozi svoje kuhinje. Drugače je to zelo težko, če imate hrano skoz na dotiku roke in preveč časa, to je naj hujši sovražnik bi lahko rekli. Ja prav preveč časa in kuhinje z hrano blizu nas. 

Če pa vas že napade lakota, pa le pojejte jedi, ki so vam dovoljene jajca, brokoli, jogurt, meso zelje. Nikar pa ne jejte sladkarij, prigrizkov, veliko sadja, riža, kruha, arašide. Tega vaše kuhinje niti naj ne imajo in tako bo pot lažja.