Obrezovanje malin in zaščitne rokavice

Ste že kdaj obrezovali maline brez zaščitnih rokavic? Če ste potem veste, kako vas je pekla koža, ko ste z delom končali. Tudi sama sem bila tako pametna, da sem zaščitne rokavice pustila v hiši in šla obrezovat brez njih, ker sem bila prepričana, da to ne bo noben problem. Že ko sem obrezovala, me je vse pikalo, pa nisem nehala. Mar bi šla v hišo, kjer so bile zaščitne rokavice in si jih dala na roke, tako me koža na rokah ne bi tako pekla. 

Ko sem vse maline obrezala, sem šla v hišo kuhat kosilo. Pri pomivanju posode pa so me roke začele pošteno peči. Takoj sem vedela, da so krive maline in da bi mi zaščitne rokavice vse preprečile. Moja koža na rokah je bila ranjena, mazala sem si roke s kremo, vendar ni pomagalo. Dva dni sem čutila pekočo bolečino in to mi je bila šola za naprej, da bom vedno pri malinah uporabila zaščitne rokavice, ker maline imajo res čisto male bodice, ki pa nam poškodujejo kožo. 

Tokrat so bile maline res obrezane, a so bile poškodovane tudi moje roke. Nihče mi ni verjel, da me koža tako peče, ker se ni videlo, da bi imela, kaj poškodovano. Sama pa sem vedela, kako to boli in da naslednjič nosim zaščitne rokavice, ker res nočem imeti poškodovanih in pekočih rok samo od malin.

Pogosto delam zunaj in po navadi sem pozorna, da nosim zaščitne rokavice, ker mi lepe roke pomenijo veliko, saj imam pisarniško delo. Sedaj si tega res ne smem več privoščiti, da bom imela takšno kožo na rokah.

Kdaj pa kdaj skočim na hitro na vrt in zaščitne rokavice ostanejo v omari, večinoma pa jih vzamem s seboj, ker vem, kako mi lepo zaščitijo roke. Tako lahko rečem, da imam lepo negovane roke in prav nič poškodovane.

 

Danes je vse več garaž brez vrat, garažna vrata pa vam lahko pridejo še kako prav

Včasih, ko se vozim po cesti, rada opazujem hiše in garaže. Posebej takrat sem to rada počela, ko smo pri nas gradili, da sem dobila kakšno idejo. Ko smo mi gradili garažo, so nam bila garažna vrata naj pomembnejša, kar nekaj časa smo izbirali, katera bi izbrali. Trg ponuja res veliko izbiro in mi smo garažo gradili na podlagi, kakšna bodo garažna vrata, ker smo hoteli moderna.

Naša hiša je pritlična in tako v sami hiši ni garaž. Zato smo potrebovali en dodatni prostor, kamor bomo lahko shranjevali orodje, kolesa, motor in vso odvečno robo. Brez garaže enostavno ne gre. Tako je naša garaža bila zgrajena precej velika, seveda smo imeli dodatne stroške, ker smo tudi naročili moderna vrata, včasih, ko premišljujem, bi nas ceneje prišlo, če bi imeli garažo v sami hiši, a kaj, ko sem si jaz tako želela nizko hišo.

Pri nas smo tako potrebovali zaprt prostor, zato naša garaža ni mogla biti brez vrat. Če bi gradili garažo samo za avte, potem ne bi bila potrebna garažna vrata, glavno, da je poleti avto skrit pred soncem, pozimi pa pred dežjem in snegom.

Naša garaža ima takšna garažna vrata, da se odpirajo avtomatsko. Malo mi je žal, ker je garaža za vse druge stvari, samo za avto ne. Sem že premišljevala, da bi namesto nadstreška za avto imeli isto garažo, ki bi imela takšna garažna vrata, da bi jaz lahko lepo pritisnila na gumb in bi se garažna vrata odprla in tako bi se lepo zapeljala z avtom v garažo. Ni slabo imeti garažo povezano s hišo, da v primeru dežja parkiraš na suhem in greš tudi na suhem po suhem v hišo. Glavno je, da so naša garažna vrata moderna, lepa in dvižna, tako ima videz prestiža, čeprav pa je naša garaža vedno polna odvečne krame.

Kako pregnati ali uloviti miš v hiši

Eno jutro sem se prebudila prej, ko vsi drugi. Tako sem si skuhala kavo in jo v tišini pila, da ne bi koga prebudila. Kar naenkrat pa sem slišala, da nekaj pri kaminu ropota. Ko sem poslušala malo boljše, sem takoj vedela, da gre za miš. Kako imamo lahko v hiši miš? Res mi je bil grozen občutek, ker sem vedela, kakšno škodo lahko naredi. Še bolj pa me je skrbelo, kako bom miš dobila iz hiše. 

Čisto po tiho sem šla prebudit moža in mu povedat, da je v hiši miš. Tudi mož je bil jezen, ker ni vedel, kako bova sedaj miš ujela. No, pa se je začelo. Ko sem odmaknila škatlo, je miš zbežala na hodnik in po hodniku v otroško sobo. Seveda sem vsa panična letela do otroške sobe in prebudila otroke, naj gredo iz sobe, ker morava z očetom ujeti miš. Otrokom je bilo lovljenje miši zelo zanimivo, tako sta tudi onadva hotela iskati miš.

Ko sta šla iz sobe, pa sem jaz zaprla vrata, mož je bil v otroški sobi in naenkrat odprl vrata in kričal, da je miš padla v škatlo. Škatlo je držal v roki in tekel proti vhodnim vratom. Takoj sem vedela, da potrebuje pomoč, tako sem tudi jaz tekla proti vratom, da mu jih odprem. Vrgel je škatlo na travo in miška je lepo zbežala iz škatle v naravo. Lahko rečem, da smo imeli res srečo, kajti ne vem, kako bi drugače ulovili miš. Sedaj sem bolj pozorna na zapiranje vrat, ker imamo pritlično hišo in očitno pridejo skozi vhodna vrata. Ne želim si več loviti miši v svoji hiši.

Pri nas je urejanje okolice moje delo

Vsako zimo začnem počasi premišljevati, kako bo drugo poletje bila videti naša okolica okoli hiše. Prav uživam, ko se odločim, za kakšne spremembe, urejanje okolice me je res veseli. Eno leto nisem spremenila čisto nič in potem sem čez poletje bila prav žalostna, da nisem naredila ali posadila kaj novega, tako si sedaj ne dovolim več, da bi me prehiteli poletni meseci.

Letos sem imela kar veliko načrtov, imela sem veliko željo, da naredim kamniti kotiček, na drugi strani pa posadim hortenzije, veliko časa mi bo letos vzelo urejanje okolice, tega se zavedam. Vzela sem si veliko časa, da sem si vrt dobesedno narisala, kje ga želim imeti, kako bo bill videti, da sem si izmerila, koliko peska potrebujem in koliko velikih kamnov. Najbolj so me skrbeli kamni, pa mi je povedal moj mož, da on ve, kje prodajajo kamne in da naj ne skrbim, ko bom želela, naj samo povem, kako velike želim in koliko. Komaj sem čakala na pomlad, da začnem urejati. 

Same čebulice hortenzij sem kupila v vrtnariji. Kar precej me stalo, ker sem jih sadila prvič in hotela sem jih imeti kar nekaj. Nisem želela, da mi ne bi uspele, strah pa me je bilo krtov in voluharjev, da mi ne bi čebulic pojedli, ker tulipane so mi eno leto čisto vse. Tako se je urejanje okolice začelo. Pozanimala sem se še, kako naj posadim čebulice, da bodo res lepo in varno rasle. Potem pa se je začelo delo s kamnitim kotičkom. Takšno urejanje okolice bi delala vsako leto, jaz sem tako uživala, meni so posebej všeč veliki kamni in velik beli pesek. Naredila sem res lep kotiček, mož mi je dal pripeljati kamne, ki so mi jih možje postavili tam, ko sem želela, kajti sama jih nisem mogla, so bili pretežki. Tam, ko so jih dali, tam so tudi ostali. Letos mi je urejanje okolice najbolj uspelo, naredila sem največ sprememb in takšna trata mi je najlepša do sedaj.

Odmaševanje odtoka v pet zvezdničnem hotelu

Prepričana sem, da razumete o čem ogovorim. Že tako težko pričakovane poletne počitnice si zagotovo vsi želimo preživeti brez kakršnega koli zapleta in nepotrebne drame. Da bi se temu še posebej izognila sem si letos privoščila letovanje v pet zvezdničnem butičnem hotelu, kjer vam na pamet zagotovo ne pride odmaševanje odtoka, popravljanje kljuke na vratih, itd. Da me bo doletelo kaj takega, si nisem predstavljala niti v sanjah.

Že ob prihodu v sobo me je zmotil nekoliko neprijeten vonj iz kopalnice a mu nisem hotela nameniti preveč pozornosti. Hitro sem razpakirala vso prtljago, se preoblekla in imela namen popoldne preživeti ob bazenu, kjer bi se nastavljala toplim sončnim žarkom. Scenarij v moji glavi je bil sicer več kot odličen, realno stanje pa je bilo popolnoma drugačno. Prepričana sem, da na moji listi aktivnosti ni pisalo odmaševanje odtoka na počitnicah, zato me je to še toliko bolj znerviralo. Vonjave iz odtočne cevi v kopalnici so bile vedno hujše, zato sem poklicala na recepcijo in kot bi trenil se je pred mojimi vrati hotelske sobe pojavil vodovodar, da bi čim prej rešil težavo. Verjetno se sprašujete, zakaj se mi je tako mudilo rešiti težavo, ko pa sem se komaj nastanila v sobi in imam pred seboj še toliko dni uživanja. Verjamem, da bi tudi vi pohiteli z reševanjem zapleta, če bi vedeli, da vas v naslednjih dneh čaka slabo vreme in bo uživanje sončnih dni le še neuresničljiva želja. Dolgotrajno odmaševanje odtoka me je vedno bolj jezilo in spravljalo v slabo voljo, kar je opazil tudi  vodovodar. Ko sem že mislila, da je odmaševanje odtoka in z njim povezana težava zaključena, se je izkazalo, da tudi vrata moje hotelske sobe potrebujejo popravilo. Ob poslavljanju in zahvaljevanju prijaznemu osebju, ki mi je ponudilo pomoč ter me tako rešilo zadrege, mi je v rokah ostala še kljuka. Težavi kot sta odmaševanje odtoka ter popravljanje kljuke pa sta bili samo uvod v to, kar me je čakalo še naslednje dni.  Kaj točno se je dogajalo pa  prepuščam vaši domišljiji.

Fiksni zobni aparat je popravil moj napačni ugriz

Ko sem bil majhen, mi nihče ni povedal, da je moj ugriz nepravilen in da bi potreboval fiksni zobni aparat, kar sem bil kot odrasel, moram priznati šokiran, ko sem se tega zavedal. Saj veste, vsi otroci se bojijo zobozdravnika, le peščica je takšnih, ko se ne bojijo, a to vsekakor ni izgovor, da jaz ne bi potreboval fiksni zobni aparat že kot otrok. 

Ko sem odrasel in sem se preselil na drug konec Slovenije, sem si počasi tudi tam uredil zobozdravnika. No, šele takrat sem jaz spoznal, kaj pomeni dober zobozdravnik, ki si zate vzame čas. Že na prvem pregledu, ko je pogledal moje zobovje mi je rekel, kako to, da ima spodnjo čeljust tako naprej in če nikoli nisem nosil fiksni zobni aparat? Bil sem šokiran, da me je to vprašal, kajti pravzaprav mu nisem znal odgovoriti, rekel sem mu samo, da mi do sedaj tega ni niti en zobozdravnik svetoval. Ko pa sem zapustil ordinacijo, pa sem sam premleval, kako to, da res spodnje čeljusti nisem zdravil. Poklical sem svojo mamo in jo vprašal, zakaj jaz nisem nikoli nosil fiksni zobni aparat, ona je bila  presenečena, da jo to sprašujem in rekla, da me nikoli niso gledali tako, da bi jaz imel spodnjo čeljust naprej. Sam pa se tega še kako zavedam, ker so me nekateri zafrkavali, ko sem bil otrok. A seveda nisem vedel, da bi mi to lahko popravil fiksni zobni aparat, ker nisem o tem niti premišljeval, saj sem se naslanjal na starše. 

Tako sem se sedaj končno dogovoril za slikanje in ortodonta, da mi pogleda moje zobovje in čeljust in da se vidi, kaj bi se lahko naredilo. Seveda bom nosil fiksni zobni aparat, če bo to potrebno, to sploh ni vprašanje. Edino, malo mi bo neprijetno, ker ga bom nosil šele sedaj, ko sem že odrasel.

Danes je na trgu lepo, moderno spodnje perilo tudi za moške

Veliko je moških, ki za spodnje perilo ne želijo zapraviti veliko denarja, ker se jim zdi brez pomena. A še zdaleč ni tako, me ženske na to gledamo čisto drugače, če vidimo moškega, ki ima lepo spodnje perilo, ali pa moškega, ki na to ne da nič.

Moj mož je bil eden izmed tistih, ki na spodnje perilo ni dal nič. Mogoče sem se narobe izrazila, enostavno je vedno oblekel tisto perilo, ki je pač bilo v omari, nikoli pa se ni potrudil, da bi sam šel v trgovino in si kupil kakšne lep komplet spodnjega perila. Ko sem malo premišljevala in upala, da se bo to zgodilo, sem ugotovila, da me to vedno bolj moti in da on ne bo naredil nič. Tako sem si rekla, da lahko situacijo rešim sama tako, da enostavno jaz poskrbim za to, da bo v omari imel lepo spodnje perilo, ker mu ga bom kupila jaz. 

Šla sem v trgovino, kjer sem vedela, da imajo pestro izbiro lepega moškega spodnjega perila, da je to perilo kvalitetno in modno. Tako sem mu kupila kar 10 novih kosov in ko sem prišla domov, sem mu vso staro spodnje perilo vrgla stran. Prav čakala sem, da se gre zvečer stuširat in kaj bo rekel. 

Ko je on prišel iz kopalnice je bilo videti čisto nekaj drugega, kot pa do sedaj. Naj mi še nekdo reče, da moško spodnje perilo ni pomembno, pa še kako je, samo nekateri moški se tega ne zavedajo. Škoda, ker so z lepšim spodnjim perilom privlačnejši, bolj seksi in to je kar pomembno, da te moški še bolj pritegne. Jaz sem tokrat sama poskrbela za moško spodnje perilo, kar pa v prihodnosti ne bom več, upam pa, da sem mu dala misliti, da bo sedaj tudi on kdaj šel kupit novo perilo zase in zame.

Tende, ki jih imajo stanovalci blokov ali večstanovanjskih hiš

Vsi vemo, kako prav nam pridejo tende na balkonih, ko želimo v senci pojesti kosilo, ali pa spiti svojo najljubšo kavo. Če imamo balkon na sončni strani, ki je neprestano obsijan z soncem, nam sedenje na takem balkonu paše samo nekaj minut, potem pa bi imeli raje resno in tende so idealna rešitev za to.

V našem bloku imajo skoraj vsi tende, če malo pogledam naokoli so te tende vse cenovno ugodne, prav vidi se, da ljudje hočejo le senco, sploh ji ni pomemben videz, več jim pomeni praktična, kot pa moderna tenda. Vse lepo in prav, če jaz nebi imel pod seboj soseda, ki je hudoben, nespoštljiv do vseh v bloku, a nastradam jaz, ker živim nad njim. Tako se prav bojim njegove tende, ker vem, da če bo kaj narobe z njo, bom kriv jaz. Z ženo sva se odločila, da na balkonu ne bova imela rož, prav zaradi njega, ker sva vedela, da bi se vsak dan pritoževal. 

Pa še ni dal mira, glede njegove tende, kajti bil je neprestano doma in samo poslušal, če bi kaj priletelo. Moja žena pa je en dan pometala balkon in čudež bi bil, da noben kamenček ali list ne bi padel iz balkona na njegovo tendo. Seveda je on to slišal in se takoj začel pritoževati. Na koncu je prišlo tako daleč, da je rekel točno to, kar sva se z ženo bala, da bo verjetno hotel denar na novo tendo, ker bova midva kriva, da je poškodovana. 

Pride trenutek, ko ima človek dosti in jaz sem tokrat imel dosti njegove tende, šel sem do njega in nisem mogel ostati miren, nadrl sem ga, da naj končno že vsem skupaj da mir in naj nas pusti pri miru, da njegove nove tende ne bom plačal jaz, pa če gre na vrhovno sodišče. Od takrat naprej imam mir. 

Kako pomembna je pitna voda v našem življenju in koliko jo spijemo

Veliko se govori, kako zdrava je pitna voda in da jo je potrebno kar nekaj spiti čez dan. Ste tudi vi eni izmed teh, ko spijete premalo vode, ker vas preganja delo in potem na vodo pozabite? Jaz sem ena izmed tistih, ko sem spila zelo malo vode na dan, zvečer pa me je pogosto bolela glava, prav zaradi tega, zato sem se odločila, ker vem, kako pomembna je pitna voda, da bom poskrbela in bom pozorna, da spijem več vode na dan. 

Tako sem si zjutraj v steklenico natočila vodo in jo dala na mizo, tako da sem jo vedno opazila, ko sem šla mimo, v službo pa sem si tudi prinesla steklenico vode, ker prej sem se vstajala in hodila v našo malo kuhinjo pit, a ker mi telefoni tako pogosto zvonijo, sem tudi na to pozabila. Moji glavoboli so me pripeljali do tega, kako pomembna je pitna voda in zato sem se sedaj resnično trudim, da je spijem dovolj. 

Prav zanimivo mi je, da sedaj, ko je pitna voda na moji pisalni mizi, da sedaj pa jo pijem po požirkih in moram priznati ,da mi to prav paše, seveda moram tudi malo bolj pogosto na stranišče, a to ni noben problem, še vedno je boljše piti vodo in hoditi na stranišče, kot pa piti premalo vode.

Vsak bi moral spiti kar nekaj tekočine na dan, to je bistvenega pomena za njegovo zdravje, lahko si točno pogledate, koliko vode morate spiti, ker je določeno glede na vašo težo in vašo aktivnost. Sama spijem 3 litre in pol, pitna voda mi odgovarja, ne potrebujem okusa vode, pijem navadno vodo, ki mi najbolj paše, tako moje telo ni dehidrirano. Mi imamo srečo, da je pri nas dobra pitna voda in lahko smo hvaležni za to. 

Opornica za roko je bila za mojega otroka nekaj najhujšega

Vsi vam, ko imate majhne otroke govorijo, pustite jih naj se igrajo in gibajo, ker tako razvijao motorične sposobnosti. Sama sem bila mama, ki jo je bilo neprestano strah za sina in sem velikokrat na dan ponovila, naj pazi, vendar nisem mogla iz svoje kože, dokler se ni poškodoval in opornica za roko je bila obvezna, da jo je nosil.

Takrat sem videla, če še tako pazim, se moj otrok lahko poškoduje in začela sem vse manj govoriti, naj pazi, takrat si je poškodoval roko, vendar ne tako močno, da bi prišlo do zloma, vseeno pa je bila opornica za roko obvezna. Kako težko je bilo takrat nositi opornico in ga prepričati, da jo mora nositi.

Sprva nismo vedeli, ali naj sploh hodi v šolo ali naj ga raje pustimo doma, kajti vedeli smo, da ga bo opornica za roko ovirala v šoli. Vseeno smo se z učitelji dogovorili, da bo hodil v šolo, če pa kaj ne bo mogel narediti, mu bodo pomagali, kar pa se tiče športne vzgoje, pa je bil opravičen. 

Kako se je vedno kregal name, da opornice za roko ne bo nosil, ker mu ni všeč in da zaradi nje ne more ničesar delati in da mu opornica za roko še kako smeta v šoli, ker se ne more z vrstniki igrati. 

Takrat sem spoznala, da ga še tako lahko čuvam, pa se bo slej ko prej poškodoval, zdaj je bila samo opornica za roko, drugič pa bo lahko še kakšna hujša poškodba. Naučila sem se, da nisem več tako močno pazila na vsak njegov korak, on pa je postal veliko bolj samozavestni fant. Kmalu je bila opornica za roko zgodovina, on pa je postajal vse bolj samozavesten v sebe, jaz pa sem kdaj tudi gledala stran, ko se je igral in ga nisem več imela skoz na očeh.